Hitri zmenki
Če boste ljudi vprašali, kaj pričakujejo od partnerja, bo slika povsem drugačna, to pa je pri vsej stvari še najbolj čudno. Raziskovalca sta prosila 978 samskih, naj se ocenijo kot potencialni partnerji za dolge zveze glede na bogastvo, status, družinsko predanost, videz in spolno zvestobo. Zatem sta raziskovalca anketirancem naložila, naj ocenijo pomembnost teh lastnosti pri svojih idealnih partnerjih. Rezultati so bili v nasprotju z evolucijsko teorijo. Sodelujočih v raziskavi ni skrbela kupčija lastnih atributov z lastnostmi nasprotnega spola. Hoteli so takega človeka, kot so sami, s podobnim statusom, videzom, zvestobo in predanostjo. Smo nekako premagali svojo živalsko naturo? Oblikujejo naše ideje o tem, s kom naj bi živeli vse življenje, romantične predstave o kompatibilnosti in ali je iskanje popolnega tovariša teptanje biologije? Todd pravi, da ne. Vzrok za take rezultate tiči v tem, da sta Buston in Emlen spraševala po preferencah in ne dejanski izbiri sodelujočih. Ženske, trgovke. Prepričan, da bodo izsledki drugačni v okoliščinah, ki so bolj podobne resničnosti, je Todd s kolegi Barbaro z londonske šole za ekonomijo, Alison z univerze v Edinburghu in Larsom z berlinske univerze Humboldt podrobneje pobrskal po skrivnostnemu svetu hitrih zmenkov. Ekipa je hotela preiskati očitno protislovje in neskladnost med tistim, kar ljudje mislijo, da iščejo v partnerju, in dejansko izbiro. V raziskavi je sodelovalo 46 žensk in moških, ki so se prijavili na zmenek na hitro pri firmi FastDating v Münchnu v Nemčiji. Še preden so šli na randi, so izpolnili vprašalnike, ki so pokazali njihova prepričanja, da bodo pritegnili partnerje, katerih bogastvo, status, predanosti družini in fizična privlačnost ustrezajo njihovim, kot sta ugotovila Buston in Emlen. Študija se ni ukvarjala z zvestobo, ker jo je težko zanesljivo izmeriti, toda ekipa raziskovalcev je ugotovila, da so ženske kupčevale s svojim videzom v zameno za moški status in premoženje. Višje kot so ocenile svoj telesni videz, večje vrline so iskale pri moških, kar predvideva tudi evolucijska teorija. Moški po drugi strani niso trgovali. Zdi se, da so raje postavili nekakšno mejo za žensko všečnost, ki ni bila vedno povezana z njihovo samopercepcijo. Rezultat: moški so dajali več ponudb kot ženske. Moški očitno delujejo po principu, da ne morejo veliko izgubiti, če tvegajo, meni Todd. Raziskovalci pravijo, da je študija potrdila njihova pričakovanja: ljudje pravijo, da hočejo sebi podobnega partnerja, v resnici izberejo takega, ki ustreza tradicionalni evolucijski teoriji. Videz velja. Podobno je ugotovila tudi večja ameriška študija zmenkarjev na hitro. In še kaj drugega: četudi so sodelujoči govorili o najrazličnejših značilnostih, ki naj bi bile pomembne pri bodočih partnerjih – od izobrazbe in vere do vedenja in občasnega seksa – so se potem, ko so se zares začeli sestajati, osredotočili zgolj še na privlačnost, zapeljivost. Ljudje so očitno vnovič pretehtali svojo tržno vrednost z namenom trgovanja, kot vrednost so prepoznali zgolj telesne značilnosti. Ženskam so bili denimo bolj všeč moški srednje postave, moški so raje pogledali za drobnejšimi ženskami.